ZEMLJIŠKI KATASTER

1.Urejanje in evidentiranje mej

V primeru nepoznavanja dejanskega poteka mej zemljišča v naravi in dejanske površine lahko lastnik zemljišča uvede postopek evidentiranja meje pri Geodetski upravi RS. Strokovna podlaga za uvedbo in izvedbo postopka evidentiranja meje je elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje po naročilu stranke. Postopek je lahko samostojen, lahko pa se izvede kot predhodni postopek za parcelacijo zemljišč, izravnavo mej, komasacijo zemljišč. Postopek urejanja mej je sestavljen iz treh faz in sicer:

- priprave na mejno obravnavo,

- mejne obravnave in

-  izdelave elaborata.

V fazi priprave na mejno obravnavo se določi predlog meje na podlagi zadnje vpisanih podatkov o parcelah ali podatkov iz zbirke listin zemljiškega katastra (arhivski elaborati in meritve na praviloma na širšem območju, kjer se meja ureja) in predhodnih meritev, ki jih opravi geodet lahko brez sodelovanja lastnikov.

 Pri mejni obravnavi geodet lastnikom parcele in lastnikom sosednjih parcel poda predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru. Če se predlagana meja ki jo na mejni obravnavi pokaže geodet ne razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra in lastniki parcel soglašajo o poteku meje, geodet pokazano mejo izmeri in jo prikaže v elaboratu ureditve meje kot predlagano mejo. O izvedbi mejne obravnave se sestavi zapisnik mejne obravnave.

V fazi izdelave elaborata ureditve meje, geodetsko podjetje izdela elaborat v skladu s predpis, ki urejajo to področje.

Skica prikazuje ureditev mej parcele št. 256/4 in 260/4. Rrdeči kvadrati predstavljajo nove mejnike, odebeljene linije pa urejene meje v postopku mejne obravnave

2.Postopek evidentiranja parcelacije (parcelacija)

Kadar želijo lastnik(i) razdeliti parcelo na več parcel ali parcele združiti, uvede postopek evidentiranja parcelacije pri Geodetski upravi. Parcelacija je združitev ali delitev parcel. Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice, delitev parcele pa je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele.

Strokovna podlaga za uvedbo in izvedbo postopka evidentiranja parcelacije je elaborat parcelacije, ki ga izdela geodetsko podjetje po naročilu stranke.

Pred evidentiranjem delitve parcele mora biti urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo. Zato je v primeru neurejenih mej, ki se jih novi del meje dotika, potrebno predhodno meje urediti. Geodetsko podjetje izvede postopek ureditve meje in parcelacije ter izdela enoten elaborat ureditve meje in parcelacije.

Skica prikazuje parcelacijo parcele št. 85 na dve novi parceli 85/1 in 85/2. Predhodno je bila urejena tudi meja parcele s sosednjimi parcelami, katerih se dotika nova meja.

3.Postopek evidentiranja izravnanega dela meje (izravnava meje)

Za izravnavo meje gre, kadar se potek urejenega dela meje, evidentiranega v zemljiškem katastru, spremeni, če se lastnika sosednjih parcel sporazumeta o izravnavi dela meje in se pri tem površina manjše parcele, ki se dotika dela meje, ki se izravnava, ne spremeni za več kakor 5% površine manjše izmed parcel, med katerima se opravi izravnava meje, vendar ne več kakor za 500 kvadratnih metrov. Strokovna podlaga za uvedbo in izvedbo postopka evidentiranja izravnanega dela meje je elaborat izravnave meje, ki ga izdela geodetsko podjetje po naročilu strank. Izravnajo se lahko le urejeni deli meje parcel. V primeru neurejenih mej je potrebno meje, ki se jih želi izravnati, predhodno urediti v enotnem postopku z izdelavo enotnega elaborata ureditve meje in izravnave. Meja, nastala z izravnavo (če je v skladu z zakonom), je dokončna meja in tako spremenjena meja se ne šteje za pravni promet z zemljišči

Skica prikazuje izravnavo meje med parcelo št. 287/3 in 971/1. Predhodno je bila urejena tudi meja parcele s sosednjimi parcelami.

4.Evidentiranje in ugotavljanje spremembe vrste rabe

Evidentiranje in ugotavljanje spremembe vrste rabe izvede lastnik zemljišča kadar želi evidentirati različne vrste rabe v zemljiški kataster in zemljiško knjigo.S postopkom ugotavljanja spremembe vrste rabe zemljišč se evidentira vrsta rabe zemljišč pod gradbenimi objekti, zelenimi in nerodovitnimi površinami. Pri katastrski klasifikaciji zemljišč se opravi uvrščanje zemljišč na podlagi primerjave podatkov parcele z vzorčno parcelo, ki je glede narave in gospodarske pogoje najbolj podobna v okviru osnovne teritorjalne enote - katastrskega okraja. Sprememba katastrske klasifikacije zemljišč obsega sprememe v katastrskem razredu ali spremembe v katastrski kulturi in katastrskem razredu

Slika prikazuje spremembo katastrske kulture in razreda parcel št. 43 in 44 iz travnika v vinograd.